Aurora Borealis ali severni sij je naravni svetlobni pojav, viden na nočnem nebu v polarnih regijah blizu magnetnega pola. Ta čudovit spektakel povzročajo delci iz sončnega vetra (predvsem elektroni in protoni), ki trčijo z molekulami in atomi v Zemljini atmosferi, kar povzroča, da zasvetijo.
To se začne, ko Sonce pošlje nekatere delce, znane kot sončni veter, v vesolje. Ti delci lahko bolje prodrejo v atmosfero z polarnih območij, kjer je magnetno polje šibkejše kot v drugih delih Zemlje, dokler ne trčijo z atomi kisika in dušika na velikih višinah, s čimer vzburijo njihove molekule, da oddajajo obarvane radijacije, katerih barve so odvisne od vrste plina in višine, na kateri se pojavljajo; na primer, kisik oddaja zeleno ali rdečo svetlobo, medtem ko dušik lahko oddaja modro ali vijolično svetlobo.
Aurora borealis je najbolj pogosta v zimskih mesecih na mestih, kot so Skandinavija, Kanada, Aljaska in severna Rusija; vendar pa jo občasno lahko vidimo tudi še bolj južno zaradi zelo močne sončne radiacije. Gre za osupljiv pojav, ki pogosto privablja turiste, ki želijo videti ta nebeški spektakel.
Druga oblika aure, ki se je pojavila maja 2024, je bila rdeča aurora, vendar je bila močnejša od običajne, kar je pomenilo, da je bila opažena zunaj svojih normalnih ozemelj, zlasti daleč proti jugu. Rdeča barva nastane, če so delci sončnega vetra zelo energični ali pa pride do trkov z atomi kisika na višjih višinah.
Videza severnih luči pri nižji širini
Videza severnih luči pri bolj južnih širinah se običajno zgodita med obdobji intenzivne sončne aktivnosti, kot je velika sončna nevihta. Takšni dogodki lahko razširijo vidnost severnih luči v druge območja, kot je jug, ki so zunaj normalnih polarnih con. To je zelo redka priložnost, da opazimo ta nebeški pojav tako daleč proti jugu.
Barva Aurora Borealis
Barva aurora borealis je odvisna od več dejavnikov, vključno z; vrsto plina v Zemljini atmosferi, ki trči s sončnim vetrom, višino, na kateri pride do takega trka, in energijsko vsebnostjo delcev v sončnem vetru. Naslednje pojasnjuje, kako ti dejavniki vplivajo na barvo aure:
Vrsta plina
Kisik
Trki z atomi kisika na višinah med 100 in 300 km povzročajo zeleno svetlobo, ki je tudi najpogostejša auroralna barva. Na višjih višinah, od približno 300 km naprej, lahko kisik povzroči rdečo svetlobo, čeprav redko.
Dušik
Interakcije z molekulami dušika povzročajo modre ali rdeče-vijolične barve. Ko so vključeni zelo energični delci sončnega vetra, se modra barva pojavlja pogosteje.
Višina trčenja
Različne barve se pojavljajo na različnih višinah zaradi sprememb v atmosferskem tlaku in sestavi. Zeleno barvo kisika najpogosteje opazimo med 100 km in 300 km, medtem ko nad višinami 300 km kisik lahko pokaže rdečo barvo. Modra barva dušika se pojavi še nižje.
Energija delcev
Močni delci lahko prodrejo v atmosfero in naletijo na molekule na nižjih višinah, kar vodi do različnih barv, ki jih razlagajo različne vrste trčenj.
To je razlog, zakaj med avro vidimo osupljivo paleto barv, kar pomeni, da izhaja iz zapletenega medsebojnega delovanja med sončnim vetrom in plasti atmosfere Zemlje. Zato sta avra borealis ali severni sij lepa in znanstveno osupljiva.