Trdnjava sv. Lovrenca Dubrovnik (Trdnjava Lovrijenac) se nahaja zahodno od starega mestnega jedra Dubrovnika. Vzpenja se na impresivni 37-metrski pečini in zaradi svoje strateške lege jo pogosto imenujejo "Gibraltar Dubrovnika." Simbolizira svobodo in stoletja odpora proti poskusom Beneške republike, da bi osvojila Dubrovnik. Trdnjava je branila mesto tako z morja kot s kopnega in je edina dubrovniška trdnjava, ki se nahaja zunaj mestnega obzidja. Danes gosti poroke in gledališke predstave ter je priljubljena turistična atrakcija.
Zgodovina trdnjave sv. Lovrenca Dubrovnik
Sovražnosti in rivalstvo z Beneško republiko zaznamujejo zgodovino Dubrovnika. Da bi nadzirali Dubrovnik in ga lažje osvojili, so Benečani zasnovali prebrisan načrt za gradnjo trdnjave na mestu današnje trdnjave sv. Lovrenca. Vendar je Dubrovnik odkril njihov načrt in se odločil hitro ukrepati. Dubrovniški prebivalci so trdnjavo zgradili v samo treh mesecih, in ko so beneške ladje prispele polne materialov za njihovo gradnjo, so našle že stoječo trdnjavo. Ker niso imeli druge izbire, so se praznih rok vrnili v Benetke.
Verjame se, da je bila trdnjava zgrajena med letoma 1018 in 1038, prvi pisni omembi pa datirata iz leta 1301 v dokumentu, ki imenuje enega od njenih kastelanov. Prvotna trdnjava je verjetno imela nepravilno trikotno obliko z dostopom preko dvižnega mostu in je bila visoka sedem metrov z obzidjem. Poleg prostorov za garnizijo je trdnjava vsebovala tudi cerkev sv. Lovrenca, poimenovano po svetniku, po katerem je trdnjava dobila ime. Za cerkev so skrbele pobožne ženske Tretjega reda sv. Frančiška, znane kot terciarke, ki so imele svoje prostore v trdnjavi.
Skozi stoletja je bila trdnjava nenehno utrjena in razširjena. Na severni strani je bil izkopan jarek, ki ga je premoščal dvižni most. Zapisano je, da so leta 1464 zahodne in severne stene bistveno okrepili na točkah, ki so dosegle do 12 metrov debeline. Zanimivo je, da so stene, obrnjene proti morju, debele do 12 metrov, medtem ko so tiste, obrnjene proti zalivu in mestu, le 60 cm debele. Tudi v debelini sten je mogoče videti, kako modri so bili Dubrovniški prebivalci in kako skrbno so razmislili o vsaki podrobnosti, da bi ohranili svobodo svoje republike, ki je imela veliko sovražnikov. Stene, obrnjene proti mestu, so bile ohranjene tanke, da bi lahko Dubrovnik v primeru, da bi trdnjava padla v sovražne roke, zlahka uničil tanke stene s topovi in ponovno osvojil trdnjavo iz drugih mestnih stolpov.
Trdnjava ima trikotno obliko. Okoli osrednjega atrija v pritličju so sobe, namenjene nastanitvi garnizije, skladiščenju orožja in drugih zalog. Nad njimi so še tri ravni z odprtimi terasami in obrambnimi zidovi z merloni. Trdnjava vsebuje nišo s kipom sv. Blaža iz leta 1559, delo dubrovniškega kiparja francoskega porekla, Jacoba de Spinisa, in lokalnega kiparja iz Korčule, Vicka Lujeva.
Trdnjava sv. Lovrenca je znana po latinskem napisu nad vhodom, "Non bene pro toto libertas venditur auro," kar pomeni "Svoboda se ne prodaja za vse zaklade sveta."
Trdnjava ima stalen vir pitne vode. V notranjosti trdnjave je cisterne, ki vsebuje vodo iz izvira na skali. Tako kot preostali del Dubrovnika je bila trdnjava močno poškodovana v velikem potresu leta 1667. Popravila so trajala do konca 17. stoletja, ko je trdnjava dobila svojo sedanjo obliko.
Ko so Napoleonove čete leta 1806 vstopile v Dubrovnik, je Napoleonov dekret leta 1808 uradno ukinil Dubrovaško republiko. Po Napoleonovem porazu je ozemlje nekdanje republike postalo del Habsburške monarhije. Pod avstrijsko oblastjo je Dubrovnik izgubil svoj status neodvisnega mestnega države in postal navadno mesto znotraj Habsburške monarhije. To je vplivalo tudi na usodo trdnjave sv. Lovrenca.
Oborožitev in top Kuščar
Trdnjava je bila opremljena s številnimi topovi in drugim orožjem. Avstrijci so prenesli dubrovniške topove v Avstrijo, večina pa jih je končala v livarnah. Do leta 1814 je na najvišji ravni trdnjave stal najbolj znan dubrovniški top, znan kot Kuščar zaradi svoje zelene patine. Kuščar je bil mojstrovina zvonarja in topničarja Ivana Krstitelja Rabljanina.
Verjame se, da je bil top izdelan okoli leta 1537. Bil je impresiven top, težak približno 6 ton, bogato okrašen z ornamenti. Zaradi svoje velike velikosti in teže ga Avstrijci niso mogli odstraniti iz trdnjave, zato so se odločili, da ga spustijo po zidovih trdnjave in klifu na splav. Vendar so se vrvi pretrgale in top je padel v morje pod trdnjavo. Kljub poskusom, da bi top našli, ga nikoli niso našli. Po zgodbah je bil top v morju viden še nekaj desetletij kasneje.
Prav tako je zapisano, da je po velikem potresu leta 1667 top Lizard rešil Dubrovnik pred napadalci. Na mestu, kjer je potres najbolj poškodoval dubrovniške zidove, sta dve beneški galiji začeli izkrcavati vojake. Pero Ohmućević, takratni poveljnik trdnjave sv. Lovrenca, je odprl ogenj z Lizardovim topom na Benečane. V strahu pred močjo mogočnega topa so Benečani pobegnili v Gruž in nato nazaj v Benetke.
Trdnjava sv. Lovrenca in Dubrovnik pod avstrijsko oblastjo
Leta 1886 so Avstrijci trdnjavo spremenili v vojašnico. Dvižni most pri vhodu je bil zacementiran, topovske line so bile spremenjene v velika okna, na trdnjavi pa so zgradili golobnjak. Vojska je ostala v trdnjavi do leta 1907, nato pa je bila trdnjava oddana hotelskemu podjetju, ki naj bi jo preuredilo v hotel. To je povzročilo veliko nezadovoljstvo med prebivalci, leta 1908 pa je bila trdnjava predana Društvu za spodbujanje interesov Dubrovnika.
Trdnjava sv. Lovrenca od prve svetovne vojne do danes
Trdnjava je bila obnovljena, nekatere dodatke pa so odstranili v pripravi na zgodovinski PEN mednarodni kongres v Dubrovniku leta 1933. Del konference je potekal v trdnjavi. Za to priložnost je bilo zgrajeno drugo vzhodno stopnišče, ob vznožju trdnjave pa so posadili borovce.
Od 5. aprila 1911 do začetka prve svetovne vojne je strel iz topa iz trdnjave označeval poldne. Ta praksa se po prvi svetovni vojni ni nadaljevala.
Med drugo svetovno vojno je bila trdnjava uporabljena kot zapor. Notranjost je bila razdeljena na manjše celice. Takoj po vojni je bila trdnjava obnovljena v prejšnje stanje.
Dubrovniški poletni festival
Od leta 1950 Dubrovnik gosti Dubrovniški poletni festival. Ta edinstveni festival združuje vrhunsko umetnost z zgodovinskim vzdušjem Dubrovnika. Festival ponuja raznolike kulturne programe na spektakularnih lokacijah, promovira domače in mednarodne umetniške vrednote. Skozi leta je festival postal ključna destinacija za ljubitelje umetnosti in kulture ter je bistven za kulturno identiteto Dubrovnika in Hrvaške. Gledališke predstave se odvijajo v trdnjavi sv. Lovrenca.
Poroke v trdnjavi sv. Lovrenca
Poroke v trdnjavi sv. Lovrenca so priljubljene zaradi njene zgodovinske in kulturne vrednosti, spektakularne naravne lepote, romantičnega vzdušja in ekskluzivnosti. Lokacija ponuja edinstveno kombinacijo zgodovine, razkošja in zasebnosti, kar jo naredi popolno mesto za pare, ki iščejo nepozabno in glamurozno poroko.
Trdnjava sv. Lovrenc kot Rdeča trdnjava v seriji Igra prestolov
Trdnjava sv. Lovrenc je pridobila dodatno mednarodno slavo kot eno ključnih snemalnih lokacij za serijo Igra prestolov, kjer je predstavljala Rdečo trdnjavo v Kraljevem pristanku.
Rdeča trdnjava v "Igri prestolov" je osrednja kraljeva rezidenca v Kraljevem pristanku, prestolnici Sedmih kraljestev. Služila je kot sedež politične moči v Westerosu in bila dom kraljev iz dinastij Targaryen, Baratheon in Lannister. V Rdeči trdnjavi so bile sprejete najpomembnejše politične odločitve, potekale so slovesnosti, svetovanja in spletke.
Trdnjava sv. Lovrenc je priljubljena turistična destinacija v Dubrovniku
Trdnjava sv. Lovrenc je vredna obiska zaradi svoje zgodovinske pomembnosti in impresivne arhitekture. Nahaja se na 37 metrov visoki pečini in ponuja neverjetne panoramske razglede na Jadransko morje in staro mestno jedro Dubrovnika. Kot eden izmed simbolov obrambe Republike Dubrovnik, trdnjava sv. Lovrenc hrani bogato zgodovino in ponosno ohranja spomine na mestno svobodo, ujeto v napis, "Svoboda se ne prodaja za vse zaklade sveta." Obiskovalci lahko uživajo v zgodovinskem vzdušju med raziskovanjem trdnjave in njenih številnih kotičkov.
Obisk trdnjave sv. Lovrenc
Turistični obiski trdnjave sv. Lovrenc so možni od 8.00 do 18.30. Za vstop v trdnjavo je potrebna vstopnica. Vstopnice je mogoče kupiti na vhodu ali na spletu preko spletne trgovine. Rezervacije niso potrebne. Cena vstopnice za odrasle je 15 €, otroci pa imajo prost vstop.
Če ste že kupili vstopnico za dubrovniške mestne obzidje, ta vključuje tudi obisk trdnjave sv. Lovrenc. Cena vstopnice za odrasle za mestne obzidje in trdnjavo sv. Lovrenc je 35 €. Otroci do 7 let imajo prost vstop, otroci med 7 in 18 leti pa plačajo 15 €.
Če ste kupili vstopnico za trdnjavo sv. Lovrenc, vendar želite obiskati dubrovniške mestne obzidje, lahko razliko doplačate na vhodu v mestne obzidje.
Dubrovniška vstopnica omogoča brezplačen vstop v trdnjavo sv. Lovrenc in mestne obzidje. Oglejte si to ponudbo, ki prav tako omogoča brezplačen vstop na približno 10 drugih lokacij, brezplačen javni prevoz in številne popuste.